Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.)

Divji kostanj, drevo brez katerega skoraj ni parkov in drevoredov izvira iz jugozahodne Azije in z Balkana. Šele v 16. stoletju so se divji kostanji razširili tudi v naše kraje. Redi 19. tja je postal cenjena zdravilna rastlina. Izvlečke divjega kostanja najdemo v naši kremi namenjeni težkim in utrujenim nogam RASTIN V ter v FIZIO zeliščni oblogi, ki jo uporabljamo pri negi topih poškodb.

Rastlina: Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.)
Družina: divjekostanjevke (znanstveno ime Hippocastanaceae)
Ljudska imena: divji kastanj, jeloš in konjski kostanj
Botanika: Divji kostanj je listnato drevo, ki zraste v višino tudi višje od 30 m. Njegovi 30 cm veliki listi so dlanasto deljeni, beli cvetovi z rumeni ali rdečimi lisami pa združeni v mnogocvetna grozdasta socvetja. Divji kostanj cveti od aprila do junija. Semena podobna navadnemu kostanju se skrivajo v bodičastih ježicah, ki se septembra razprejo.
Rastišče: parki, drevoredi
Nabiranje: semena nabiramo zgodaj jeseni, cvetove med aprilom in junijem
Uporabni deli: seme (semen), redko tudi cvet (flos), list (folium) in skorja (cortex)
Pravni položaj: Z (Zdravilo, ki se izdaja brez recepta.)

Delovanje: Divji kostanj se uporablja predvsem zaradi učinkovine z imenom escin, ki zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred edemi. Raziskave na živalih in ljudeh so potrdile protivnetni učinek escina in stabilizacijo perifernega žilja. K toničnemu učinku na krvožilni sistem pa poleg escina zagotovo prispevajo tudi druge snovi v semenih divjega kostanja.

Uporaba: Semena so v Nemčiji odobrena za zdravljenje kroničnega venskega popuščanja. Pri nas je od peroralne uporabe pogostejša topikalna uporaba na koži v obliki gelov in krem (Rastin V). Dermalna uporaba takšnih izdelkov se priporoča pri krčnih žilah in oteklih nogah. Pomagali pa naj bi tudi pri odpravi modric in oteklin, prav s tem namenom so semena divjega kostanja vključena v sestavo FIZIO zeliščnih oblog.

• Ljudska medicina: Tradicionalno se semena uporabljajo za zdravljenje varic, hemeroidov, driske, vročine in povečane prostate. Cvetove so uporabljali za krepitev telesa, proti driski ter proti kožnim lisam. Skorja divjega kostanja je veljala kot nadomestek za kininovo skorjo pri vročičnih obolenjih, malariji, driskah in kožnih boleznih. Liste so uporabljali pri kašlju, artritisu in revmatizmu.

Pripravi si sam:

• 1. VNETJE KRČNIH ŽIL: Iz ene žlice listov pripravimo poparek, ki naj stoji 5-10 min. Mlačen čaj uporabimo za obloge pri vnetju krčnih žil.
• 2. TEŽKE IN UTRUJENE NOGE: 20 zrelih divjih kostanjev olupimo, naribamo ter prelijemo z 1 L 70 % etanola. Po dveh tednih tekočino prefiltriramo. Pred uporabo del izvlečka razredčimo z enako količino vode ter ga uporabljamo v obliki oblog pri bolečih in oteklih nogah.

• Kozmetika: /

• Kuhinja in gospodinjstvo: /

Opozorila in nasveti farmacevta

• Prvi znaki izboljšanja se pojavijo šele po enem ali dveh tednih uporabe.
• Toksikološke raziskave niso dokazale kroničnih škodljivih učinkov.
• Pripravki semen lahko v redkih primerih povzročijo prebavne motnje ali srbenje. Neobdelan in nezrel kostanj lahko povzroči slabost.
• Zaradi določenih sestavin se odsvetuje sočasna uporaba z zdravili proti strjevanju krvi ter pri ljudeh z okvarjenimi ledvicami ali jetri.
• Uživanje med nosečnostjo ni raziskano, zato ga ne priporočamo.

Zanimivosti

• Nemško ime za divji kostanj je »konjski kostanj« saj naj bi pomagal sopečim konjem. Dodajali so ga v hrano konjem, ki so imeli težave pri dihanju.
• Divji kostanj se je uporabljal kot nadomestek za kavo in tudi ga za izdelavo lepila.
• Divji kostanj spada v družino divjekostanjevk in se razlikuje od pravega kostanja, ki poleg bukve in hrasta spada v družino bukovk.

Literatura

• Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013: 196-200
• Galle.Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem, Založba Mladinska knjiga, 2017 : 107-109
• Grünwald J., Jänicke C. Zelena lekarna, Založba Mladinska knjiga, 2006: 256-257