blog categories

koži prijazna kozmetika

Najbolj prodajano

ŠENTJANŽEVKA

ŠENTJANŽEVKA

Šentjanževka (Hypericum perforatum L.)

Danes je šentjanževka ena najbolj raziskanih zdravilnih rastlin. Njeno ime izhaja iz dejstva, da je rastlina v razcvetu 24.6. – na šentjanževo. Iz njenih strtih cvetov se izloči krvavo rdeč sok, razlago za to ponujajo različne legende. Najdlje pa se jo uporablja za celjenje ran, čeprav ima veliko drugih zdravilnih lastnosti. Šentjanževo olje se skriva tudi v nekaterih naših izdelkih. Najdemo ga v mazilu RASTIN F in FIZIO zeliščnih oblogah.

Rastlina: Hypericum perforatum L.
Družina: krčničevke (Hypericaceae)
Ljudska imena: grilacec, ivanovka, janževka, jezusova kri, krčna zel, križevec, krvočistnik, roža sv. Ivana/Janeza, zvonec, rumena naniknica
Botanika: Zelnata rastlina okrog 60 cm visoka pokončna  rastlina ima dvoroba stebla, ki  so v zgornjem delu olesenela in včasih rdeče obarvana. Listi so jajčasti ali eliptični, skoraj brez peclja, nasprotno nameščeni. Kobulasti cvetovi so zlatorumeni, zvezdasto oblikovani. V žlezah, ki jih lahko vidimo že s prostim očesom na stebelnih in venčnih listih, se nahaja eterično olje.
Rastišče: Šentjanževka je precej razširjena rastlina v Evropi. V Sloveniji jo najdemo na prisojnih in suhih legah.
Nabiranje: V času cvetenja (junij – avgust), najbolje tik pred polnim razcvetom, nabiramo zgornji del zelišča, saj največ učinkovin vsebujejo cvetni popki, cvetovi in listi v bližini socvetij.
Uporabni deli: zel (herba)
Pravni položaj: Z (Zdravilo, ki se izdaja brez recepta.)

Delovanje: Raziskave so potrdile protivnetno, protibakterijsko in protiglivično delovanje učinkovin šentjanževke. Zaradi česar smo jo vključili v naše mazilo RASTIN F in FIZIO zeliščne obloge (več o njih lahko preberete TUKAJ in TUKAJ). Več deset kliničnih študij je potrdilo njeno učinkovitost pri blagih do srednje težkih depresivnih stanjih. Ugotovili so, da je učinek primerljiv s sinteznimi antidepresivi, prenašanje šentjanževke pa je celo boljše oziroma je izraženih manj neželenih učinkov. Potekajo tudi številne raziskave protivirusnega, protibolečinskega, protirakavega in drugih delovanj šentjanževke.

Uporaba: Notranje uporabljamo šentjanževko v obliki zdravilnega čaja ali trdih kapsul. Obe zdravili jemljemo v skladu z navodilom za uporabo pri psihični izčrpanosti in potrtosti ter blagih do srednje težkih depresivnih stanjih. Učinek nastopi po 3 do 4 tednih rednega jemanja predpisanih odmerkov zdravila. Če po 4 do 6 tednih ni znakov izboljšanja, ali se stanje celo poslabša, zdravilo prenehamo jemati in se posvetujemo z zdravnikom. Šentjanževo olje je primerno za nego blago vnete kože (npr. po sončenju), poškodovane (površinske rane), suhe in razpokane kože. V Sloveniji je na voljo tudi zdravilo v obliki kapsul, ki vsebuje suhi izvleček zeli šentjanževke. Šentjanževka je tudi sestavina homeopatskih zdravil.

Ljudska medicina: Šentjanževko so že v starem veku uporabljali kot zdravilo za lajšanje bolečin pa tudi pri zasluzenju pljuč, želodčnem katarju, glavobolu, zlatenici, nervoznem srcu, nespečnosti, slabokrvnosti, močenju postelje, glistavosti, revmi, in psihičnih težavah. Olje se v ljudski medicini uporablja za zaščito kože pred soncem, pri opeklinah, turih, površinskih ranah in razjedah, udarcih, bolečinah v mišicah.

Pripravi si sam: 

  • NEGA KOŽE IN KOŽNE TEŽAVE: Šentjanževo olje pripravimo iz svežih cvetov (25 g zelišča na 100 g olja). Cvetove in olje dobro premešamo, do roba napolnjeno posodo zapremo, postavimo na sonce in pogosto pretresemo. Po šestih tednih olje odcedimo. Olje shranjujemo v steklenici iz rjavega stekla, v hladnem prostoru. Olje na kožo nanesemo večkrat dnevno, vendar se po tem ne smemo izpostavljati sončnim žarkom.
  • ČAJ ZA POMIRITEV: za pripravo 1 L zdravilnega čaja potrebujemo 2 žlici posušene zeli, ki jo prelijemo z vrelo vodo in pustimo 10 min. Pred uživanjem čaja se obvezno posvetujte z vašim zdravnikom ali farmacevtom.

Kozmetika: /

Kuhinja in gospodinjstvo: /

Opozorila in nasveti farmacevta

  • Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti odsvetujemo uživanje zdravil z zeljo šentjanževke pri osebah, ki so mlajše od 18 let.
  • Nosečnice in doječe matere naj zdravil iz zeli šentjanževke ne uživajo, saj ni dovolj podatkov o varnosti uporabe v teh obdobjih.
  • Šentjanževke ne smemo uživati z zdravili za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov, zaviranje imunskega sistema po presaditvi organov ali zdravljenje okužbe s HIV. Tudi sočasna uporaba šentjanževke s peroralnimi kontraceptivi ni primerna, ker se njihova učinkovitost lahko zmanjša. Sočasna uporaba z zdravili za zdravljenje depresije pa lahko poveča tveganje resnih neželenih učinkov.
  • Zaradi fotosenzibilizacije, ki jo povzroči šentjanževka velja tudi opozorilo, naj se ob uživanju šentjanževke izogibamo sočasnemu intenzivnemu izpostavljanju sončni svetlobi ali drugim virom UV žarkov.
  • Šentjanževka je učinkovito in varno zdravilo pri lajšanju blage do srednje težke depresije, ki ga bolniki običajno dobro prenašajo. Želeni učinek dosežemo le z rednim jemanjem dovolj visokih odmerkov, zato svetujemo uporabo zdravil brez recepta, ki vsebujejo standardizirane izvlečke zeli šentjanževke.
  • Neželeni učinki šentjanževke so običajno redki in blagi - v posameznih primerih se lahko pojavijo blage prebavne težave, slabost, preobčutljivostne kožne reakcije, glavobol, utrujenost ali nemir. Resnejših neželenih učinkov niso opazili.

Zanimivosti

  • Rumeni venčni listi se, če jih zmečkamo med prsti, obarvajo krvavo rdeče - na tak način se lahko dobro prepričamo, da smo nabrali pravo rastlino.
  • Šentjanževo olje je sijoče rubinasto rdeče barve. Olju dajejo barvo spojine, ki nastanejo pod vplivom sončne svetlobe. Olje, pripravljeno v temnem prostoru, bi bilo medeno rjave barve.
  • Uživanje zdravilnega čaja pri depresijah običajno ne zadošča, saj vsebuje premalo učinkovin.

Literatura

  • Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013:  50-55
  • Galle.Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem, Založba Mladinska knjiga, 2017 : 298-300
  • Grünwald J, Jänicke C. zelena lekarna. Založba Mladinska knjiga, 2006: 359-360.
  • https://www.gorenjske-lekarne.si/svetovanje-clanek/sentjanzevka, dostop 13.01.2022

Vsi komentarji