blog categories

koži prijazna kozmetika

Najbolj prodajano

RUMENI SVIŠČ

RUMENI SVIŠČ

Rumeni svišč (Gentiana lutea L.)

Rumeni svišč je zaščitena planinska zdravilna rastlina, ki v alpskih deželah slovi kot najboljše zdravilo pri želodčnih in črevesnih težavah. Velja za najbolj znano drogo tradicionalnega izvora z grenčinami. Svetujemo jo pri želodčnih težavah, slabi prebavi, slabem apetitu in močnih vetrovih. Mi smo izvleček encijana zaradi visoke vsebnosti grenčin vključili v našo tinkturo PARAGIN.

Rastlina: Gentiana lutea L.
Družina: Sviščevke (Gentinaceae)
Ljudska imena: košutnik, encijan, cijan, gencijana, gorčica, gorečica, grenčica, licijan, svederc, zvišč, srčenjak
Botanika: Pokončna do 1 m visoka rastlina z močnim koreninskim sistemom. Ima suličaste rjavozelene liste in več rumenih kobulastih socvetij. Glavna korenika lahko zraste do enega metra in sveža tehta do 7 kg. Zacveti šele po šestih letih, cveti pa od junija do avgusta. Rastlina lahko dočaka tudi do 50 let.
Rastišče: Planinski travniki na Balkanu, v Franciji in Španiji ter na plantažah v Nemčiji.
Nabiranje: Korenine rastline, ki je že vsaj enkrat cvetela izkopljemo zgodaj spomladi ali pozno jeseni in jih nato takoj posušimo. Posušena korenina je temnorjave barve in ima značilen, aromatičen vonj ter močno grenak dolgotrajen okus.
Uporabni deli: korenika (Gentianae Radix)
Pravni položaj: H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)

Delovanje: Grenčine v rumenem svišču dokazano spodbujajo izločanje sline in želodčnih sokov z draženjem okušalnih brbončic na jeziku, krepijo gibanje želodca in črevesja, spodbudijo delovanje žolčnika, jeter in trebušne slinavke ter tako izboljšajo prebavo.

Uporaba: Rastlina spada med droge amara pura ali zdravilne rastline, ki vsebujejo le grenčine. Rumeni svišč uporabljamo za spodbujanje teka ter za pospeševanje izločanja želodčnih sokov (pri dispepsiji). Uporaba rumenega svišča v sodobni medicini je večinoma vezana na ugotovitve ljudske medicine. V farmaciji je dovoljena uporaba suhe zdrobljene droge (korenine) za pripravo čajnega napitka, suhega ekstrakta droge, tinkture in tekočega ekstrakta droge.

  • Ljudska medicina: V literaturi je rumeni svišč prvič omenjen v 2. st. pr.n.št., ko ga je Ilirski kralj Gentis svetoval kot zdravilo proti kugi. Kasneje je starorimski vojaški zdravnik Dioskurid priporočal pripravke iz sviščevih korenin pri različnih obolenjih jeter in žolčnika, pa tudi pri ranah, čirih in topih poškodbah. V srednjem veku se je uporabljal tudi pri vročičnih in prsnih obolenjih. V alpskih deželah je svišč slovel kot najboljše zdravilo pri želodčnih in črevesnih težavah.

Pripravi si sam: 

  • 1. POPAREK: 1 do 2 grama droge prelijemo z vrelo vodo, poparek pa naj nato stoji 3 do 5 minut. Pijemo po požirkih, do trikrat dnevno, vsaj pol ure pred jedjo. Napitek je možno pripraviti tudi s hladno vodo, vendar je v tem primeru drogo potrebno namakati vsaj 6 do 8 ur, nato pa je potrebno pripravek pogreti.
  • 2. TINKTURA: Pripravimo iz 10 g droge, ki jo prelijemo s 100 ml 70-odstotnega etanola. Jemlje se 5 do 15 kapljic s pol kozarca vode, pol ure pred hrano, do trikrat na dan. 

Kozmetika: /

Kuhinja in gospodinjstvo: Žgane pijače – grenčice.

Opozorila in nasveti farmacevta

  • Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti se uporaba pri mlajših od 18 let odsvetuje.
  • Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti se uporaba v nosečnosti in dojenju odsvetuje.
  • Uporaba rumenega svišča se odsvetuje osebam, ki imajo razjedo na želodcu ali dvanajstniku in osebam s povečanim izločanjem želodčne kisline.
  • Zaradi splošnega pomanjkanja podatkov o strupenosti rumenega svišča odsvetujemo prekomerno uporabo. Če se simptomi, kljub uporabi pripravka zdravilne rastline, ne izboljšajo v enem tednu, obiščite zdravnika.
  • Neželeni učinki so običajno povezani s prevelikim odmerjanjem pripravka. Zastrupitev se kaže s simptomi kot so slabost, bruhanje, krči želodca in črevesja ter redkeje kot glavobol. Previsoki odmerki lahko povzročijo tudi izgubo apetita in zavirajo izločanje prebavnih sokov.
  • Medsebojno delovanje rumenega svišča z drugimi zdravili ni še natančno raziskano.
  • Znani so primeri zastrupitve zaradi nabiranja napačne rastline. Nepoznavalci rumeni svišč običajno zamenjajo za belo čmeriko (Veratum album), ki pa se sicer od svišča razlikuje po barvi in obliki ter namestitvi cvetov.

Zanimivosti

  • V Sloveniji in mnogih drugih državah je rastlina zaščitena, zato je ni dovoljeno nabirati.
  • Odkar ga za uporabo v farmacevtski industriji in industriji žganih pijač gojijo na poljih, se je nevarnost uničenja njegovih naravnih nahajališč zmanjšala.
  • Raziskovalci raziskujejo različne učinke rumenega svišča, vendar ti še niso klinično potrjeni (protivneten učinek, vpliv na celjenje ran, antioksidativna aktivnost, antimikrobno delovanje, vpliv na hemostazo).
  • Zmleto korenino lahko v majhnih količinah dajemo živalim za izboljšanje apetita.
  • Pitje svišča v alkoholni obliki po jedi za boljšo prebavo težave zgolj poslabša.

Literatura

  • Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013:  225-228
  • Galle.Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem, Založba Mladinska knjiga, 2017 : 295-297

Vsi komentarji