Navadna arnika (Arnica montana)

Arniko so kot zdravilno rastlino prepoznali šele v 16. stoletju, a je, zaradi svoje učinkovitosti, kmalu zavzela pomembno mesto med zdravilnimi rastlinami. Danes velja za eno najbolj znanih in najpogostejših rastlin v ljudskem zdravilstvu. Mi smo jo zaradi njenih pozitivnih lastnosti vključili v dva naša izdelka. Arniko najdemo v mazilu RASTIN in tinkturi PARAGIN.

Rastlina: Arnica montana L.
Družina: Nebinovke / košarnice (Asteraceae)
Ljudska imena: brdnja, črvivec, gorski kokovičnik, gorska svetlica, materinski koren, moravka, planinski pečnik, primožek, sončica, sv. Antona roža, svetlica, volčji zob, zlatenica
Botanika: Navadna arnika je 20 do 60 cm visoka večletna rastlina, značilna za gorska področja Evrope. Rastlina ima eno steblo, včasih tudi več manjših. Listi so jajčasti, dolgi 7 cm, imajo dlačice. Arniko prepoznamo po 6-8 cm velikem oranžnorumenem koškastem socvetju. Cveti od junija do avgusta.
Rastišče: Visoka barja, negnojeni travniki, pašniki, gozdne jase od nižin do gorskih predelov cele Evrope. Najraje ima humozna, peščena ali šotnata tla.
Nabiranje: poleti nabiramo popolnoma razcvetene koške, ki jih hitro posušimo na zraku
Uporabni deli: cvet (flos)
Pravni položaj: Z (zdravilo, ki se izdaja brez recepta)

Delovanje: Arnika dokazano deluje protivnetno, protimikrobno, antiseptično in analgetično. Spodbudi delovanje dihal, srca in krvnega obtoka ter zmanjša nastanek podplutb, spojine iz arnike zmanjšajo agregacijo trombocitov. Raziskave so pokazale tudi stimulacijo imunskega sistema ter antitumorno in citotoksično delovanje.

Uporaba: Zunanja uporaba pri udarninah, zmečkaninah in zvinih kadar koža ni poškodovana. Dokazano zelo učinkovita je tudi pri v obliki krem in gelov pri revmatičnih težavah, pri bolečinah v mišicah in sklepih. Prav zaradi tega je arnika ena od sestavin mazila RASTIN o katerem je malo več napisano TUKAJ. Za zdravilno uporabo so najbolj primerne tinkture iz svežih ali posušenih cvetov, lahko pa uporabimo tudi masažno olje. Čajne mešanice za notranjo uporabo z arniko niso priporočljive. Notranje se arnika uporablja v gotovih pripravkih kot tonik za srce in krvni obtok. Tinktura arnike se uporablja tudi v veterini. Priporočena je tudi uporaba pri vnetju sluznice v ustni votlini in žrelu. S tem namenom je arnika vključena v tinkturo za nego ustne votline PARAGIN o kateri lahko več preberete TUKAJ.

• Ljudska medicina: Arnika se uporablja pri površinskem vnetju ven in pri trombozah, pri revmatičnih težavah, pri bolečinah v mišicah in sklepih, pri pikih žuželk in sončnih opeklinah ter vnetju sluznic v ustih in žrelu. Notranja uporaba pri obolenjih želodca je danes sporna in se jo močno odsvetuje.

Pripravi si sam:
1. UDARNINE, PODPLUDBE, ZVINI, OTEKLINE: 5 g suhih cvetov arnike prelijemo s 100ml 70% alkohola in pustimo, da se namaka 2 do 3 tedne, medtem večkrat stresamo. Nato odcedimo in hranimo v temnih steklenicah. Dajemo jo v obkladkih na udarnine, podplutbe, zvine in zlome za zmanjšanje otekline in pordelosti ter hitrejše okrevanje.
2. BOLEČINE MIŠIC IN SKLEPOV: Masažno olje pripravimo tako, da en del suhih cvetov prelijemo s petimi deli sončničnega ali olivnega olja.

• Kozmetika: /

• Kuhinja in gospodinjstvo: /

Opozorila in nasveti farmacevta

• Arnika je strupena, kadar njene pripravke vnašamo v telo. Ob tem pride do bruhanja, glavobola, bolečin v trebuhu, težav z dihanjem in s srcem, lahko celo smrti.
• Osebe, ki so alergične na košarice (kamilica, rman, ognjič, ameriški slamnik, arnika), arnike ne smejo uporabljati.
• Odsvetuje se uporaba pripravkov iz arnike na poškodovani koži, saj lahko povzročijo edematozni dermatitis in ekcem.
• Dolgotrajnejša uporaba arnike se odsvetuje saj lahko povzroči alergijske reakcije.
• Odsvetuje se uporaba arnike v večjih koncentracijah, ker lahko pride do toksičnih ali alergijskih reakcij. Pri prvih znakih pordečitve in kožnih izpuščajev prenehamo z uporabo.

Zanimivosti

• Arnika pa ima tudi svoje mesto v homeopatiji, kjer iz posušenih podzemnih delov rastline pripravijo tinkturo in nadalje z redčenjem in oblikovanjem v globule, ki posredujejo informacijo. Arnica montana v različnih potencah je standardno zdravilo v homeopatiji, na katerega pomislimo ob poškodbah s topimi predmeti in padcih vseh vrst, v akutni fazi poškodb s topimi predmeti in/ali poškodb s krvavitvam izlivih krvi.
• Zaradi pretiranega nabiranja je v Sloveniji že skoraj izumrla in je zato zavarovana.
• Vrstno ime »montana« je povezano s tem, da je arnika predvsem gorska rastlina.

Literatura

• Kreft S., Kočevar Glavač N., Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013: 457-461
• Galle.Toplak K., Zdravilne rastline na Slovenskem, Založba Mladinska knjiga, 2017: 62-64
• Grüwald J., Jänicke C., Zelena lekarna, Založba Mladinska knjiga, 2007: 213-214
• Pahlow M., Velika knjiga o zdravilnih rastlinah, Cankarjeva založba, 1987: 51-52